Zdravje slovenskega prebivalstva je tudi v letu 2024 po izzivih brez primere, ki jih prinaša svetovna pandemija COVID-19, še naprej v središču pozornosti tako javnosti kot vlade. Pričujoči članek prinaša celovit pregled telesnega in duševnega zdravja Slovencev, ki temelji na najnovejših podatkih in raziskavah vodilnih zdravstvenih ustanov.
Leto | Delež debelosti (%) | Delež telesne aktivnosti (%) | Delež kadilcev (%) |
---|---|---|---|
2019 | 22 | 50 | 25 |
2020 | 23 | 52 | 26 |
2021 | 24 | 54 | 27 |
2022 | 25 | 55 | 28 |
2023 | 26 | 57 | 29 |
2024 | 28 | 58 | 30 |
V Sloveniji v zadnjih petih letih opažamo pozitiven trend izboljšanja splošnega telesnega zdravja prebivalstva. Če primerjamo podatke za leto 2024 s prejšnjimi leti (2019–2023), je razvidno, da se je stopnja debelosti pri odraslih povečala za 2 %, vendar se je raven telesne dejavnosti povečala za 4 %. To kaže na vse večjo ozaveščenost prebivalstva o pomenu zdravega načina življenja. Posebej spodbudno je aktivno udejstvovanje mladih v športnih dejavnostih in povečevanje števila tistih, ki se kot del vsakdanjika ukvarjajo z zmerno telesno dejavnostjo.
Pandemija COVID-19 je pustila pečat na zdravju naroda, predvsem v smislu dolgoročnih učinkov na fizično in duševno zdravje. Raziskave, izvedene leta 2024, kažejo, da ima približno 30 % preživelih COVID-19 postcovidne sindrome, vključno z utrujenostjo, kognitivnimi motnjami in težavami z dihanjem. To vzbuja zaskrbljenost med zdravstvenimi delavci in poudarja potrebo po nadaljnjih raziskavah učinkov COVID-19 na dolgoročno zdravje.
Regija | Zdravniki na 10.000 prebivalcev | Število bolnišnic | Dostopnost telemedicine (%) |
---|---|---|---|
Ljubljana | 8 | 10 | 90 |
Maribor | 7 | 8 | 85 |
Koper | 6 | 5 | 80 |
Novo mesto | 5 | 3 | 75 |
Kranj | 4 | 2 | 70 |
Podeželska območja | 5 | 1 | 60 |
Slovenija je od leta 2020 bistveno izboljšala dostopnost zdravstvenih storitev, predvsem na podeželju. Število zdravnikov na 10.000 prebivalcev se je povečalo s 3 na 5, kar je bistveno izboljšalo zdravstveno oskrbo v teh regijah. Zahvaljujoč prizadevanjem vlade in zasebnih investitorjev je bilo odprtih več urgentnih oddelkov v regionalnih bolnišnicah in klinikah ter izboljšana oprema in usposabljanje zdravstvenega osebja. Te izboljšave niso le olajšale dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe, ampak tudi skrajšale čakalne dobe za pregled pri specialistih.
Psihična Motnja | Delež odraslega prebivalstva (%) | Delež mladostnikov (%) |
---|---|---|
Anksiozne motnje | 15 | 20 |
Depresivne motnje | 10 | 15 |
Stresne motnje | 8 | 12 |
Motnje prehranjevanja | 6 | 9 |
Substancne odvisnosti | 12 | 7 |
Odvisnost od iger na srečo | 5 | 8 |
Število ljudi, ki iščejo pomoč zaradi težav v duševnem zdravju, se je zlasti po pandemiji močno povečalo. V zadnjih letih se je število zahtev povečalo za 15 %. To je posledica izboljšanega dostopa do duševn opomočniških storitev, izobraževanj o duševnem zdravju in vlaganj v skupnostne programe podpore.
V zadnjih letih v Sloveniji opažamo znatno povečanje primerov odvisnosti od spletnih iger na srečo, kar predstavlja nov izziv za javno zdravje. Nedavne študije kažejo, da približno 5% odraslega prebivalstva doživlja težave, povezane z igrami na srečo na internetu, kar se kaže v izgubi nadzora nad igralnim vedenjem, povečanju časa, preživetega v spletnih igralnicah, in naraščanju dolgov. Ta trend je še posebej opazen med mladimi, starmi od 18 do 24 let. Vlada in zdravstvene organizacije aktivno delajo na razvoju programov za preprečevanje in zdravljenje, da bi se spoprijeli s to naraščajočo težavo, vključno z informacijskimi kampanjami, dostopom do svetovanja in podpore za tiste, ki trpijo zaradi odvisnosti od iger na srečo.
Raziskava iz leta 2024 je pokazala, da se več kot 60 % slovenskega prebivalstva redno ukvarja s telesno dejavnostjo, kar je 10 % več kot leta 2019. To je pozitiven trend, ki kaže na izboljšanje splošnega zdravja in zmanjšanje tveganja za razvoj kroničnih bolezni. Vendar pa kajenje med najstniki in mlajšimi odraslimi ostaja problem, saj se je stopnja kajenja v zadnjih petih letih povečala za 5 %. To kaže na potrebo po krepitvi preventivnih programov in izobraževalnih akcij za zmanjševanje rabe tobaka med mladimi.
Slovenija aktivno izvaja preventivne programe, vključno s kampanjami proti kajenju in alkoholizmu. Ti programi se osredotočajo na ozaveščanje javnosti o tveganjih, povezanih z nezdravimi navadami, in ponujajo alternativne načine za ohranjanje zdravja in dobrega počutja. O učinkovitosti teh ukrepov je še prezgodaj govoriti, a preliminarni podatki kažejo pozitivne trende pri spreminjanju življenjskega sloga prebivalcev.
Slovenija je v letu 2024 močno povečala vlaganja v medicinske raziskave in razvoj novih tehnologij. Posebno pozornost namenjamo telemedicini in digitalizaciji zdravstva, ki prebivalcem oddaljenih krajev omogoča kakovostno zdravstveno oskrbo. Te novosti niso le izboljšale dostopa do zdravstvene oskrbe, temveč so omogočile hitrejšo in učinkovitejšo diagnostiko in zdravljenje različnih bolezni.
Analiza kaže, da obstajajo pomembne razlike v zdravstvenem stanju med različnimi demografskimi skupinami. Podeželska območja imajo na primer višje stopnje kroničnih bolezni kot mestna območja.
Slovenska vlada daje velik poudarek izboljšanju kakovosti zdravstvenega varstva, kar dokazuje tudi 20-odstotno povečanje proračuna za zdravstvo v primerjavi z letom 2020.
Obstaja močna povezava med socialno-ekonomskim statusom in zdravjem. Na primer, revni ljudje pogosteje trpijo zaradi kroničnih bolezni in imajo slabše zdravstvene rezultate dostop do kakovostne zdravstvene oskrbe..
Pregled telesnega in duševnega zdravja prebivalcev Slovenije v letu 2024 kaže pozitiven trend izboljšanja zdravja prebivalstva. Podobno kot v preteklih letih je dostopnost do zdravstvenih storitev in zdravstvena oskrba na podeželju izboljšana, vendar pa je duševno zdravje Slovencev še vedno kritično. Zato je pomembno nadaljevati z obravnavanjem duševnih bolezni in podpiranjem tistih, ki iščejo pomoč.